Preko meje Flukten over grensen

Režija Johanne Helgeland, scenarij Maja Lunde, Espen Torkildsen, montaža Jon Endre Mørk, fotografija John-Erling H. Fredriksen, glasba Stein Berge Svendsen, igrajo Anna Sofie Skarholt, Bo Lindquist-Ellingsen, Samson Steine, distribucija Cinemania group.

V petek, 17. 6. 2022, smo se osmošolci odpravili v Cankarjev dom na Vrhniki. Ogledali smo si norveški film Preko meje oz. v norveščini Flukten over grensen, ki ga je režirala izkušena in izučena režiserka Johanne Helgeland. Film temelji po knjigi pisateljice Maje Lunde in je prejel Evropsko nagrado mladega občinstva za najboljši film leta 2021.

 Zgodba se odvija na Norveškem, decembra leta 1942. To je obdobje druge svetovne vojne in obdobje genocida Judov. V filmu so kot glavne vloge predstavljeni Gerda in Otto, ki sta brat in sestra ter živita s starši na Norveškem, in Daniel in Sarah, ki sta tudi brat in sestra, vendar  druge vere.

Gerda je zelo iznajdljiva in pogumna desetletna deklica, ki se rada igra mušketirje in velikokrat najde rešitev pri različnih zapletih. Otto pa je nezaupliv deček, ki dvomi tudi v svoje lastne starše in se na vsak način želi prepričati, kaj je prav in kaj ni. Potem imamo tukaj še Daniela, ki je tako kot Otto nezaupliv in se dobro zaveda nevarnosti, ki pretijo njemu in njegovi sestrici in bi naredil vse v svoji moči, da bi zavaroval svojo sestro. Sarah pa je še mlajša deklica, ki se še ne zaveda nevarnosti in je zaradi tega tudi najbolj izpostavljena.

 Daniel in Sarah se skrivata pred Nemci pri Gerdi in Ottu doma, vendar Gerda in Otto tega ne vesta. Neke noči pa njune starše odpeljejo vojaki zaradi skrivanja tako rečeno »sovražnikov«. Vojaki na srečo niso našli otrok, ki sta se skrivala v kleti, namesto tega sta ju našla Gerda in Otto. Ko ju Gerda vidi, se spomni očetovih navodil in se čuti dolžno odpeljati ju na sosednjo Švedsko, kjer bi bila varna pred vojno, vendar je Otto tisti, ki je nasprotnega mnenja. Na koncu, zadnji hip, se tudi Otto odloči, da jima bo pomagal in tako se vsi skupaj odpravijo na nevarno pot, da bi rešili dve življenji.

Od samega začetka med njimi vlada nezaupanje, še posebaj je to opazno pri Ottu in Danielu, vendar  naposled spoznajo, da jim bo uspelo, samo če si bodo zaupali in sodelovali. Tukaj gerda opravi glavno nalogo – poveže jih. Na svoji poti iz Norveške na Švedsko naletijo na kup nevarnosti, ki jih skoraj povsod razreši Gerda, in pa na ljudi, ki jim pomagajo, da ne bi padli v roke vojakov.

V fimu je predvsem poudarjeno zaupanje v drug drugega in otroška predanost. Na koncu jim s pomočjo pravičnih ljudi in z zaupanjem uspe priti na varno in tako je Gerdina naloga, ki si jo je zadala, opravljena.  

Vprašanje, ki sem si ga zastavila ob gledanju filma in potem kasneje ob pogovoru, je bilo, zakaj so otroci sposobni sprejemati drugačnost oz. kakor rečemo prestopati meje, odrasli pa tega niso zmožni. Po pravici povedano še vedno ne vem odgovora. Mogoče pa zato, ker so še otroci in je za njih prav vse mogoče, svet odraslih pa z leti postane popačen in lahko samo še krivijo druge za vsojo bedo … kdo bi vedel? Nekaj pa zagotovo vem. Vem, da odgovor na to vprašanje vedo prav oni. Kdo? Gerda, Otto, Daniel in Sarah. Če bi radi vedeli odgovor na to vprašanje tudi vi, no, potem si oglejte film »Preko meje«.

 Pika Frank, 8.c

(Skupno 27 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...