Pozitivna učna klima

USTVARJANJE POZITIVNE UČNE KLIME

Ljudje vedno strmimo k nekemu idealu, ki ga želimo doseči, pa čeprav vemo, da je v nekaterih primerih težko ali skoraj nedosegljiv. Pa naj gre za ideale družinskega življenja, poklicne poti ali osebnega zadovoljstva. Ideale si postavljamo tudi učitelji v šolah. Za nas so še posebej pomembni cilji, o idealu šole, ki predstavlja varno in vzpodbudno okolje za vse, učence, njihove starše in zaposlene. Za opisano idealno šolsko okolje Španci uporabljajo besedo “convivençia”, ki jo je v slovenščino težko prevesti. Še najbližji prevod bi bil “živeti v harmoniji oz. sožitju”.

Šola mora biti prostor, kjer se otroci počutijo varne. Za nekatere otroke, ki prihajajo iz okolja, kjer je nasilje spremljevalec vsakdanjega življenja, pa šola predstavlja celo oazo miru. Skrb za ustvarjanje varnega okolja je na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika zapisano že v viziji: “Naša šola neguje dobre medsebojne odnose med učitelji, učencipuk in starši ter ustvarja spodbudno okolje, v katerem se učenci počutijo varne in sprejete ter pridobijo znanje za nadaljnje šolanje in življenje.” Zavedamo se, da je dolžnost šole zagotoviti okolje, ki zagotavlja ničlo toleranco do nasilnih oblik vedenja in da z zmanjševanjem nezaželjenega vedenja ustvarjamo varno učno okolje, v katerem so otroci motivirani za pridobivanje novega znanja in vseživljenjskega učenja.

Z namenom ohranjanja primernega učnega okolja, smo se na šoli odločili za sodelovanje v dvoletnem evropskem projektu Action Anti-Bullying program. K projektu smo se priključili septembra 2014. Poleg naše šole sodelujejo še izobraževalne institucije iz Velike Britanije, Italije, Španije in Romunije. Na dosedanjih medsebojnih srečanjih smo si izmenjali izkušnje o uspešnih ukrepih preprečevanja nasilja na šolah. Sodelovanje med udeleženci projekta temelji na programu za obvladovanje in preprečevanje nasilnih oblik vedenja, ki so ga razvili v Centru za učenje vedenja v Northamptonu (The Northampton Centre for Learning Behaviour). Program je razvit na modelu dobre šole in obsega deset področji.

  1. Zavedanje in prepoznavanje nasilnih oblik vedenja je prvi korak, ki ga moramo narediti. Ta del je posebej pomemben pri otrokih. Ugotovili smo namreč, da otroci nekaterih oblik nasilja ne prepoznajo. Včasih ne ločijo med nasiljem in igro. V nekaterih primerih, otrok niti ni prepoznal, da je sam žrtev nasilja. Zato moramo otroke naučiti kaj je nasilje, kako ga prepoznati in kako ukrepati kadar se pojavijo kot žrtev ali priča nasilja.
  2. Polega prepoznavanja nasilnih oblik vedenja je pomembno spremljanje pojavljanja leteh. Kot pomoč pri spremljanju, je bila v okviru projekta izdelana aplikacija v obliki vprašalnika, ki omogoča hiter in učinkovit vpogled stanja na šoli. Gre za vprašalnik, ki ga izpolnjuje otroci, starši in učitelji.
  3. Vsaka dobra šola ima urejena pravila in ukrepe, ki urejajo področje zmanjševanja nasilnih oblik vedenja. Vedeti pa moramo, da so zapisana pravila in ukrepi učinkoviti le, če so zapisana tako, da jih lahko vsakdo razume. Za učinkovitejšo rabo, jih je potrebno redno posodabljati oz. dopolnjevati. Pravila in predpisi, naj bi za zagotovitev varnega okolja vključevala vse razpoložljive vire – človeške in materialne.
  4. Še tako dobro zapisana pravila in ukrepi ne dosežejo svojega namena, če za njimi ne stoji dober vodja. Kot vodjo v izobraževalni ustanovi kot je šola, ne smemo razumeti samo ravnatelja, ki ima že na podlagi svoje delovne pozicije, vodstvene naloge. Vodja v šoli je vsak strokovni delavec, ki stopi pred skupino otrok ali posameznika in s svojim stilom vodenja vpliva na razvoj otrokovih vrednot in odnosa do drugih.
  5. Za nobenega izmed desetih področji dobre šole ne moremo reči, da je najpomembnejši. Obstaja pa eno področje, ki je glede na ostalih devet, zahtevnejše. To je področje socialnega in čustvenega učenja – SEL (eng. Social and Emotional Learning). Pri tem gre za oblikovanje formalnih in neformalnih aktivnosti ter ustvarjanja priložnosti, ki otroku omogočajo razvijanje sposobnosti potrebnih za oblikovanje nenasilnega vedenja. Socialno in čustveno učenje je vpeto v nacionalni kurikulum.
  6. Šola je dolžna zagotoviti tako fizično kot čustveno varnost otrok. O tem je zapisano tudi v listini o otrokovih pravicah. Kaj pa je razlika med varnostjo in varovanjem? Znotraj modela dobre šole je varnost občutek, ki se razvije v ustreznem varnem okolju. Za občutek varnosti je potrebnih več dejavnikov. Nekaj smo jih že opisali zgoraj. Varovanje pa lahko razložimo kot orodje za zagotavljanja varnosti, ki je lahko človeškega ali materialnega vira, kot npr. varnostne kamere, dežurstva učiteljev v času odmorov, urejanje šolskih prostorov tako, da se onemogoča nastajanje skritih predelov, itd. Ne smemo pa pozabiti, da raziskave kažejo, da se največ nasilja zgodi na poti v šolo in iz nje. Zato moramo ob sodelovanju s starši in lokalno skupnostjo poskrbeti za varne poti.
  7. Pri zagotavljanju varnega okolja moramo upoštevati tudi na vpliv zaposlenih na šoli, ki ga imamo pri ustvarjanju šolske klime. Zaposleni na šoli se moramo zavedati, da smo s svojim vedenjem vzor otrokom pri razvijanju nenasilnega vedenja in vrednot.
  8. Od odraščajočih najstnikov, pri katerih se pojavljajo oblike nasilnega vedenja, lahko pogostokrat slišimo: “So mi učitelji rekli, da naj ne delam … So mi učitelji rekli, da ne smem … So mi učitelji določili kazen …” Taki stavki kažejo na dejstvo, da smo učitelji oz. strokovni delavci šole tisti, ki otroku povemo kaj mora, česa ne, kaj je primerno itd. V taki situaciji postane otrok pasiven dejavnik pri oblikovanju varnega okolja. Za spremembo statusa otroka, iz pasivnega v aktivnega udeleženec, je potrebno narediti zelo majhen korak. Otrokom je potrebno dati priložnost in odgovornost pri oblikovanju šolske politike. Otroke naj se vključi v vsakodnevno ustvarjenje življenja na šoli.
  9. Otrok – starš – učitelj. Za uspeh na katerem koli področju povezanem s šolo, je nujno potrebno uspešno in konstruktivno sodelovanje vseh treh udeležencev. Zato je v oblikovanje šolske politike, poleg strokovnih delavcev šole in, kot smo že omenili, otrok, potrebno vključiti tudi starše. Domače okolje, internet, socialna omrežja in šolska klima vplivajo na vrednote in vedenje otroka. Uspešen odnos vseh odraslih vključenih v vzgojo se pokaže kot zmanjšanje nenasilnega vedenja in v ustreznem odzivu otroka na nasilje, ki ga doživi kot žrtev.
  10. Na učenje vrednot otrok ima velik vpliv tudi lokalna skupnost. Pojem lokalne skupnosti moramo razumeti širše. To niso le športna in kulturna društva ter verske skupnosti, ampak so tudi mediji, internet in vplivne javne osebe. Šole težko vplivamo na lokalno skupnost, lahko pa s skupnim sodelovanjem šole in lokalne skupnosti pripomoremo k razvoju otrok, ki bodo prepoznali nasilje in se mu znali tudi ustrezno zoperstaviti.

Na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika smo v tem šolskem letu začeli z vključevanjem opisanega modela dobre šole v naše vsakdanje delo. Pred samo izvedbo modela, so bili s starši, učenci, učitelji ter vodstvom šole opravljeni intervjuji. Z analizo intervjujev smo dobili vpogled v razmere na šoli. Na podlagi ugotovitev smo za strokovne delavce šole pripravili izobraževanje, ki nam bo v pomoč pri doseganju zastavljenega cilja, to je uspešno prepoznavanje in zmanjšanje nasilnih oblik vedenja. Z delom na posameznih področjih dobre šole, ustvarjamo pozitivno šolsko klimi, ki je blizu pojmu “convivençia”.

Skupina učiteljic odgovornih za mednarodni projekt, smo znanje in izkušnje pridobljene s sodelovanjem z drugimi evropskimi institucijami, prenesle tudi na druge slovenske šole. K sodelovanju smo povabili OŠ Brezovica, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Škofja Loka – mesto in Srednjo ekonomsko šola Ljubljana. Vse sodelujoče šole v projektu imamo realen pogled na pojav nasilja. Vemo, da to ni le problem šol. Pojav nasilja je družbeni problem. Zato si pred odkrivanjem resnice o nasilju na šolah ne zatiskamo oči. Z učenci, starši in predstavniki lokalnih skupnosti se o nasilju pogovarjam z namenom, da ga ob pojavu prepoznamo in ustrezno ukrepamo za njegovo zmanjševanje oz. preprečevanje. Verjamemo, da nam bo z medsebojnim sodelovanjem uspelo doseči ničelno toleranco do nasilnih oblik vedenja in ustvariti varno okolje, ki bo vzpodbuda otrokom pri učenju. Ne smemo pozabiti, da otroci nekoč postanejo odrasle osebe. Med odraščanjem pridobljeno znanje in privzgojene vrednote pa so naložba ne le v posameznika, temveč tudi v zdrav razvoj družbe.

Avtor: Apolonija Jerko

Več o programu si lahko preberete na spletni strani: http://www.actionantibullying.eu/

(Skupno 332 obiskov, današnjih obiskov 1)