INTERVJU Z MARTO ZORE IN GOJMIRJEM LEŠNJAKOM GOJCEM

OB KULTURNEM DNEVU

V petek, 31. 1. 2020, smo imeli na naši šoli za učence od 6. do 9. razreda kulturni dan z naslovom Glasbeno literarne delavnice. Prvi dve uri smo učenci nekaterih razredov gledali film (A star is born, Bohemian Rhapsody), drugi pa so izdelovali plakate na temo glasbe, glasbenih zvrsti, izvajalcev in različnih glasbenih inštrumentov. Tretjo šolsko uro smo imeli glasbeno predstavo, ki sta jo vodila Marta Zore in Gojmir Lešnjak Gojc. Ker smo bili nad predstavo zelo navdušeni, sva se šolski novinarki Lena in Nina odločili, da jima postaviva nekaj vprašanj.

Najprej naju zanima, kje se je začela vajina skupna pot, kako sta se spoznala in kako sta začela sodelovati?

MARTA: Pred približno 20 leti sem ustvarila projekt za otroke s skupnim naslovom Zvonček; to je bilo sedem CD-jev skupaj s knjižicami. Gre za igro, v katero je vpeta tudi glasba – kot musical. Takrat sem v sodelovanje povabila Gojca, ki je bil v glavni vlogi fantka. Takrat sva se krasno ujela in od takrat naprej sodelujeva, kjer se le da. Imava se fino. Gojca zelo cenim in sva na isti valovni dolžini. Gojc je odličen igralec in tudi pevec ter glasbenik. Je tudi zelo zabaven in to mi je zelo všeč. Z njim se zmeraj veliko nasmejim. Spomnim se, da se je vsako najino snemanje končalo zelo veselo in s takim človekom je res odlično sodelovati.

GOJC: Jaz bom tudi rekel, da sem bil zelo vesel, da me je k sodelovanju povabila ženska, ki je za moj okus eden največjih slovenskih vokalov, tako v operi kot v popu. Bil sem zelo počaščen, da se je spomnila name in me povabila k sodelovanju. Med nama je bila takšna ustvarjalna kemija, da sva potem naredila teh sedem zgoščenk za najmlajše. Zdaj pa je Marta prišla na idejo, da je potrebno to širino glasbe pričarati mladim in jim jo približati, zato da vidijo, kakšna glasba vse obstaja na svetu.

Kakšno se vam je zdelo vzdušje na šoli?

GOJC: Simpatično! Učenci so bili sicer malo zadržani, a tega smo vajeni. Bolj kot gremo proti Ljubljani, bolj so učenci zadržani, a sicer lepo vzgojeni. Midva imava rada, da se pogovarjamo in sodelujemo, da so živahni in temperamentni. To je na Štajerskem in Primorskem bolj izrazito, tukaj pa so  učenci bolj umerjeni. Seveda s tem ni nič narobe, je pa dejstvo.

Za konec pa naju še zanima, če imata za nas še kakšno zaključno misel oziroma sporočilo?

GOJC: Poslanstvo naše učne ure je, da je glasba ena najlepših, najbolj popolnih umetnosti na svetu in v bistvu res lepša in plemeniti naša življenja. Zato je prav, da ji posvečamo veliko svojega časa, ali kot poslušalci v prostem času ali pa kot ustvarjalci, ki se bodo morda nekega dne z glasbo ukvarjali profesionalno.

MARTA: Jaz bom povedala to, kar mi je zadnjič prišlo na misel – všeč mi je, ker v glasbi ni nestrpnosti.  Ogromno je zvrsti različnih narodov, vsaka ima svoje značilnosti in to se mi zdi čarobno, ta raznolikost.  Za primer poglejmo Rome, lahko pa tudi kakšne druge narode, kakšno čudovito glasbo imajo. Dotakne se vsakega. Tukaj lahko vidimo, da ravno v glasbi nismo nestrpni.

GOJC:  Ja, živimo v časih, ko se dogajajo velika preseljevanja narodov. Med temi ljudmi je tudi veliko  znanstvenikov, zdravnikov, krasnih umetniki, glasbenikov …, ki so pomembni za družbo. Novinarji pa žal vse prevečkrat dajejo poudarek samo ekcestnim situacijam, ko nekateri nekaj ne naredijo prav in potem se to obeša na velik zvon.  Dejstvo je pa res, da smo se tudi Slovenci nekoč preseljevali in je prav, da imamo posluh za to in teh zadevah ravnamo človeško.

MARTA: Nama z Gojcem se zdi to zelo pomembno.

Lena Kožar in Nina Bratina, 9. b

(Skupno 468 obiskov, današnjih obiskov 2)

Morda vam bo všeč tudi...