IZDELAVA DVOVEJNEGA DOLOČEVALNEGA KLJUČA PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE V SEDMEM RAZREDU

Osnovnošolci se prvič srečajo z izrazom dvovejni (dihotomni) določevalni ključ v sedmem razredu pri predmetu naravoslovje. Ta pojem in hkrati tudi pristop k določevanju posamičnih vrst je za marsikaterega učenca zelo težko predstavljiv. Zato sem se odločil, da poskusimo osvojiti to novo učno snov na način, ki je za osnovnošolce in tudi odrasle najbolj sprejemljiv, in sicer s povezovanjem že usvojenega in utrjenega znanja z novo učno snovjo.

Začeli smo z utrjevanjem razumevanja besedne zveze »vizualne lastnosti« oziroma lastnosti, s katero lahko dva preučevana osebka po izgledu ločimo med sabo. V naslednjem koraku smo razložili, da v dvovejnem določevalnem ključu ločimo proučevane objekte na vsakem koraku le na osnovi ene značilnosti in za to značilnost podamo le dve možnosti (primer: a) ima dlake, b) nima dlak). Na koncu smo naredili primer enostavnega dvovejnega določevalnega ključa, za štiri popolnoma različne živali.

Da bi učenci razumevanje dobro utrdili, sem jim dal nalogo, ki je bila izjemno kompleksna, je zahtevala nekaj truda in hkrati tudi veliko mero inovativnosti. Narediti so morali dvovejni določevalni ključ na enak način, kot smo ga naredili v razredu (glej sliko zgoraj), s pomočjo katerega bi lahko določili vsakega učenca iz našega razreda. Na voljo so imeli štiri dni časa, pomagali pa so si z lanskoletno razredno sliko.

Večina učencev je nalogo opravila zelo dobro, s čimer so ponotranjili novo snov in utrdili razumevanje, kar se je tudi pokazalo pri preverjanju znanja. Nekaj najboljših primerov dvovejnega določevalnega ključa lahko vidimo na slikah spodaj. Učenci so za lažje razumevanje pogosto narisali tudi slike (npr. barva las), kar vsekakor olajša delo z določevalnim ključem in kaže na to, da so ob delu uživali ter se naučili nekaj novega.

 

 

 

 

 

 

Laura Kolar, 7. b

 

 

 

 

 

 

 

Ema Smole,  7. b

Pri naslednji uri smo s pomočjo prikazanih določevalnih ključev poizkusili določiti tri naključno izbrane učence iz razreda. To nam je v treh od skupno štirih poizkusov tudi uspelo.

Naloga se je izkazala kot zelo uspešen primer za utrjevanje znanja učencev, prikaz njihove iznajdljivosti, ustvarjalnosti ter na koncu, pri poizkusih določanja, tudi za povezovanje med učenci ter učenci in učiteljem.

Mitja Močilar

(Skupno 1.697 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...