ŽE TRADICIONALNI EKO DAN NA OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA

Ker se Slomški zavedamo pomembnosti ohranjanja okolja in s tem povezanega boljšega počutja, v kraju, kjer živimo, del šolskih dejavnosti v obliki EKO dne vsako leto namenimo urejanju šolske okolice ter izobraževanju o ekoloških tematikah. Tokratni eko dan je potekal na delovno soboto, 13. 4. 2019. Učitelji naše šole in gostje z Vrhniške komunale in Moje Ljubljanice so za nas pripravili najrazličnejše delavnice, povezane z ekologijo: ekobranje, zastarele elektronske naprave, orientacija, environmental issues, potovanje kamna, zavržena hrana, divje rastline v prehrani, veterna elektrarna, zavržena hrana, graviranje in urejanje mivke na igrišču, lotili pa smo se tudi pobiranja odpadkov in pometanja. Vse delavnice smo pridno spremljali šolski eko novinarji, ki smo vso dogajanje tudi dokumentirali, fotografirali ter pripravili to reportažo.

 

Ekobranje

V šolski knjižnici je potekala delavnica z naslovom Ekobranje. Učenci so brali različne prispevke o živalih, rastlinah, o celici, zgodovini, nekateri tudi nekaj o Sloveniji, vesolju, Zemlji itd. Njihova naloga je bila, da naredijo še kratek povzetek o tem, kar so prebrali in ga prilepijo v šolski zvezek. Večini učencev je bila ta delavnica všeč, še posebej tistim, ki radi berejo. Učitelji, ki so izvajali delavnico, so dejali, da je bilo delo zanimivo, poučno, in da so učenci delali zagreto, vmes pa je bil seveda tudi čas za zabavo.  Učenci so na tej delavnici izvedeli veliko novih stvari, ki jih bodo lahko uporabili tudi v njihovem vsakdanjem življenju.

Katka Mele in Luka Požek, 7. b

 

Potovanje kamna

Učenci so bili prisotni tudi na delavnici Potovanje kamna. Učenci so si morali predstavljati, da so različne vrste kamnin. Na začetku ure so dobili list, na katerega so pisali, kako potujejo kot kamen. Vsaka skupina je imela svoje ime (globočnina, magmatska kamnina, metaforfna kamnina, sedimentalna kamnina …). Učenci so hodili od ene točke do druge in si zapisovali potovanje kamnine, ki so jo predstavljali. Na vsaki točki so bile postavljene kamnine, ki prihajajo iz določene pokrajine (npr. gorski kamen). Ko so končali s svojo potjo, so odšli v šolsko avlo, kjer so naredili analizo poti in se pogovorili o vsem, kar so si zapisali. Pogovarjali so se tudi, kako potujejo različne vrste kamnin in kako jih ljudje uporabljamo.

Emilija Cukjati, Tina Govekar, Zala Krvina, 7. a;

 

Divje rastline v prehrani

Na tej delavnici je na začetku učiteljica pokazala nekaj užitnih rastlin, ki jih je nabrala. Pokazala je regrat, čemaž in pljučnik. Učenci so jih poiskali na določevalnem ključu za rastline. Po parih so si izbrali eno od teh rastlin, jo skicirali in napisali namene za uporabo. Na projekciji je učiteljica pokazala še druge užitne rastline. Pokazala je lipo, koprivo, vijolico in trobentico. Za vsako rastlino je povedala, kako se jo lahko uporabi. V zvezek so si učenci napisali, kaj je pomembno pri nabiranju divjih rastlin, npr. količina nabranega, da je rastlina prava, in da jo naberemo ob pravem času. Potem so se učenci odpravili ven, na kratek teren. Zunaj so poiskali lipo in koprivo. Pri koprivi so lahko pobožali list na zgornji strani, ne da bi jih opekla. Potem pa so se odpravili nazaj proti šoli.

Emilija Cukjati, Tina Govekar, Zala Krvina, 7. a

 

Orientacija

Na šolskem košarkarskem igrišču se je odvijala delavnica orintacije. Naši sošolci so na igrišču tekmovali v parih. V čim hitrejšem času so morali iz enega konca igrišča na drugo stran, tako da sta dva učenca stala v obroču, poleg tega pa sta z glavo držala žogo. Na koncu so učenci izračunali povprečen čas para. Nato so se odpravili na igrala, kjer so se spopadli z miselno nalogo, pri kateri so morali iz lesenih palčk sestaviti križe. Na zadnje pa so se odpravili na šolski zelenjavni vrt, kjer jim je učiteljica razdelila sličice in imena rastlin. Tako so učenci preverili svoje znanje o rastlinah. Program delavnice orientacija so sestavili eko predstavniki.

Vanja Furlan, Nina Bratina, Blaž Kavčič, 8. b

 

Environmental issues

Ena od delavnic je bila namenjena učencem, ki so razpravljali o ”Environmental issues” oziroma o okoljskih problemih. Delavnica se je začela z učiteljičinim postavljanjem vprašanj. Nato so se učenci odpravili na sprehod. Na sprehodu so morali pozorno poslušati, saj so po sprehodu morali po poročati o tem, kaj so slišali, videli in kaj so vonjali. Sprehod sicer ni bil dolg in je potekal okrog šole, vendar je bilo kaj videti in slišati. Ko so se učenci vrnili nazaj v razred, so povedali, kaj so občutili. Nekateri so povedali, da so slišali šum listja, zvok vode, šumenje peska. Večina učencev ni zavonjala ničesar, saj je bilo ozračje zelo sveže. Ta delavnica je bila večini učencev všeč, čeprav še malo zaspani, so dobro sodelovali.

Bine Pivk, Anja Molk, Jana Zvonareva, 7.a

 

Vetrna elektrarna

V učilnici tehnike in v računalnici je potekala delavnica, kjer so načrtovali vetrno elektrarno. Učenci, ki so bili v učilnici tehnike, so si prvo ogledali video na internetu, kako se naredi vetrna elektrarna, potem pa so jo izdelali tudi sami. Učenci v računalnici pa so vetrno elektrarno načrovali s pomočjo računalnikov. Izvedli so meritve hitrosti vetra v okolici šole, poiskali možne lokacije postavitve elektrarne in se ukvarjali s smotrnostjo izgradnje.

Luka Požek in Katka Mele, 7. b

 

Zavržena hrana

V geografski učilnici so učenci poslušali predavanje o zavrženi hrani in izvedeli, koliko hrane zavrže naša šola. Priprave na to delavnico so se pričele že pred tremi tedni, ko so naši kuharji vsak dan tehtali, koliko hrane zavržemo. Prišli so do ugotovitve, da smo v treh tednih zavrgli 27,15 kg hrane od malice in 166 kg hrane od kosila,  169,2 kg hrane v treh tednih pa je ostalo nerazdeljene. Torej smo prišli do skupnega seštevka, da naša šola v treh tednih zavrže okoli 362,35 kg hrane. Ugotovili so, da največ odpadne malice predstavljajo pinjenec in žemlje, medtem ko pri kosilu zavržemo največ paniranih postrvi, blitve s krompirjem, solate in sadja. Pogovarjali so se tudi o tem, kako bi lahko zmanjšali odstotek zavržene hrane. Prišli so do ugotovitve, da bi lahko hrano, ki ostane nerazdeljena, razdelili med učence in učitelje, ki bi hrano z veseljem odnesli domov. Na koncu pa so učenci sestavili še plakate o zavrženi hrani v različnih gospodarstvih.

Vanja Furlan, Nina Bratina, Blaž Kavčič, 8. b

 

Intervju s predstavnico Moje Ljubljanice na temo zavržene hrane

  1. Kdo ste in od kod prihajate?

Sem Sanja in sem predstavnica Razstave Moja Ljubljanica, ki si jo lahko ogledate tukaj na Vrhniki.

  1. Ali lahko poveste kaj več o vaši današnji delavnici?

Danes učencem predstavljam problematiko zavržene hrane, in kakšna je razlika med zavrženo hrano in biološkimi odpadki.

  1. Kaj je namen vašega današnjega obiska naše šole?

Znan rek pravi, da na mladih svet stoji, zato smo se odločili, da se povežemo z vašo šolo in tako ugotovimo, koliko hrane zavržete in vas spodbuditi, da poiščete rešitve za to.

  1. Zakaj se vam zdi pomembno, da nam to predstavite?

Če želimo živeti zdravo in v zdravem okolju, je potrebno, da naredite korak naprej tudi vi, mladi.  Mladi ste lahko dober zgled odraslim in tudi vi lahko naredite marsikakšno spremembo na bolje. In ko se to zgodi, nam bo vsem prisluhnila tudi država ter nam sledila.

Bor Mesec, Tim Rančov 7. a

 

Intervju s predstavnico Komunale Vrhnika

  1. Od kod prihajate in s kakšnim namenom ste nas danes obiskali?

Prihajam iz komunalnega podjetja na Vrhniki. Tukaj pa sem z namenom, da se pogovorimo o ravnanju z elektronsko opremo.

  1. Od kod vam ideja za predstavitev?

Spodbudila me je vaša profesorica in obe meniva, da je dobro, da mladi slišite tudi kaj o tem.

  1. Kaj je namen vašega obiska?

Otroke hočem spodbuditi k pravilnemu ravnanju z odpadno električno opremo.

  1. Zakaj menite, da je ta tema pomembna za nas osnovnošolce?

Mislim, da je ta tema pomembna, saj smo vsi že od malih nog izpostavljeni uporabi elektronskih naprav.

  1. Ali mislite, da bo vaša predstavitev vplivala na nas? Kako?

Res upam, da bo moja predstavitev vplivala na učence, saj je zelo pomembno, da vsi pripomoremo k pravilni uporabi in ločevanju elektronike.

  1. Ali je še vedno veliko zavrženih elektronskih naprav?

Zavrženih naprav je še zmeraj veliko. Predelamo jih približno 65 %, ostalo pa ljudje žal vržemo v naravo ali zakopljemo.

  1. Kaj bi lahko mi naredili zato, da bi bilo manj zavrženih elektronskih naprav?

Predvsem je pomembna njihova pravilna uporaba, saj še danes ne znamo pravilno ravnati z njimi. Pravilno je treba ravnati tudi z odsluženimi napravami. Izbirati moramo preudarne naprave, ki so manj škodljive in primernejše za reciklažo.

  1. Koliko je na leto povprečno zavrženih elektronskih naprav?

Slovenci na leto zavržemo približno 4-4,5 kg na osebo.

  1. Zakaj je recikliranje elektronike pomembno?

Recikliranje elektronike je pomembno, ker v naravi ni več veliko naravnih virov. Zato reciklirane elektronske naprave postanejo surovine.

  1. Kaj lahko mi naredimo za izboljšanje stanja našega okolja?

Moramo biti bolj odgovorni in pravilno ravnati z odpadki. In če že kupimo igrače ali kar koli drugega, moramo biti toliko odgovorni, da jih potem, ko so ti predmeti odsluženi, pravilno ločimo, saj nam to vzame čisto malo časa, hkrati pa naredimo veliko dobrega za ekologijo in naše boljše počutje.

Anja Molk, Jana Zvonareva, Bine Pivk, Bor Mesec, Tim Rančov, 7. a

 

Izjave šolskih eko novinarjev o EKO dnevu

Delo eko novinarjev nam je bilo zelo všeč in če bo še naslednje leto, se bomo prijavile.

Emilija Cukjati, Zala Krvina, Tina Govekar, 7. a

 

Najbolj zanimivo se mi je zdelo, ko smo fotografirali okolico šole. Naslednjo leto bi lahko to ponovili, saj je bilo zelo zanimivo in poučno. Bil sem tudi prvič eko novinar in bilo mi je zelo všeč.

Luka Požek, 7. b

 

Ta dan mi je bil osebno zelo zanimiv. Predvsem ko sem kot ekonovinar slišal zelo zanimive podatke, npr. koliko hrane zavrže naša šola. Ko sem fotografiral, so nastale tudi zelo dobre fotografije.  Delo eko novinarjev (pisanje poročil, fotografiranje …) je zelo dobro, poučno in zabavno.

Blaž Kavčič 8.b

 

Šolski novinarji smo na delovno soboto hodili po delavnicah. Pri tem je sodelovalo veliko učencev. S pomočjo mentorice Vesne Jurač so nastala poročila, intervjuji. Pri delavnicah smo učenci naredili tudi veliko fotografij. Vloga novinarja je bila meni zelo všeč. Na eko dnevu ne bi ničesar spremenil, saj sem danes delal vse, kar mi je bilo všeč.

Bine Pivk, 7.a

dav

dav

dav

dav

(Skupno 575 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...