Utrinki s pesniške delavnice ob Vodnikovem letu 2019

Ni potrebno, da za srečo si bogat, bodi le iskreno ti – to zna vsak! Takrat, ko si se rodil, tudi svoj košček sreče si dobil!

To so verzi učenke Rebeke Malavašič iz 8. a. V preteklem tednu smo se pri pouku slovenščine namreč spomnili dveh pomembnih dnevov: mednarodnega dneva sreče (20. marec) in svetovnega dneva poezije (21. marec). Med učenci 8. razreda so nastali zanimivi verzi pod skupnim naslovom ‘kakšna je moja sreča’.

Naj  vam na tem mestu ponudimo še nekaj verzov za pokušino, celotne ‘pesme za pokušino’ (kot bi se izrazil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik) pa bodo objavljene v šolskem časopisu, ki bo izšel ob koncu šolskega leta.

Četudi berač, četudi sanjač, vsak je svoje sreče kovač! (Primož Jurjevčič, 8. a)

Moja velika sreča je – čokolada. Še večja pa fant, ki ga imam rada! (Martina Kogovšek, 8. a)

Moja sreča je moje življenje. Da lahko živim, raziskujem, se igram in ustvarjam. (Nika Remškar, 8. a)

Sreča domuje v drobnih stvareh, v iskrenih nasmehih in v prijaznih ljudeh. (Petra Malavašič, 8. a)

Moja sreča je prijatelj, ki se s tabo smeji, v trenutkih žalostnih pa ob tebi kot trdna skala stoji in te bodri. (Eva Albreht, 8. a)

Največja sreča se rodi v družbi dveh oseb, saj med njima vrtnice vzcvetijo in ptički na veja zažvrgolijo. (Rebeka Malavašič, 8. a)

Moja sreča je, ko me kdo ustavi, in mi reče, da imam pamet v svoji glavi. (Tjaž Oblak, 8. a)

Moja sreča je žoga, ki po zraku leti, ko si jo podajamo, srečnejšega od mene ni. (Jan Bricelj, 8. a)

Mentorica: Vanja Kavčnik Kolar

(Skupno 177 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...