Zimska šola v naravi – Kope 2018

Prvi dan:

Za učence 6. razredov se bodo zimske radosti podaljšale, saj smo za 5 dni prišli na Kope, ki ležijo na skrajnem zahodnem delu Pohorja. Ko smo pred meseci zvedeli za datum, je marsikdo pomislil, kaj pa če ne bo več snega, kajti v preteklosti smo doživeli tudi to, da so konec februarja na smučiščih cvetele rožice, namesto da bi videli vijugati smučarje. A ne letos, ko nas je narava bogato obdarila s snegom. To pa ni vse, saj nam je ravno v tem tednu zima krepko pokazala zobe, ko je k nam prišla Sibirija.

Prvi dan šole v naravi je najbolj vznemirljiv: potovanje, novi kraji, “kdo bo s kom v sobi”, obiski po sobah, pa tudi povsem nove zahteve učiteljev, drugačen red in seveda, kdo bo v kateri smučarski skupini. Zato smo danes izpeljali preizkus znanja, da smo formirali 5 skupin, enakovrednih po znanju smučanja. Takoj so sledila nova vprašanja, kdo je v najboljši skupini, vendar je nek učenec lepo odgovoril, da je najboljša skupina tista, ki se največ nauči, to pa bomo izvedeli v petek. Upajmo le na to, da se nas narava malo usmili in nam nameni kakšno stopinjo več in kakšen m/s vetra manj.

Večer zaključujemo z družabnimi igrami, kdo bo zaspal prvi in kdo zadnji, pa je vprašanje vredno bogate nagrade.

Drugi dan:

Pravijo, da ko se nimaš o čem pogovarjati, pa rečeš kakšno o vremenu. No, na Kopah se v teh dneh veliko pogovarjamo o vremenu, a ne zato, ker bi nam bilo dolgčas, temveč zato, ker nam vsaka stopinja C ali zmanjšana jakost vetra veliko pomeni. Danes smo nekaj sreče imeli, saj je bilo mraza malo manj in tudi veter se je nekoliko polegel, a je vseeno še daleč od tega, da bi lahko govorili o prijetni “pomladanski smuki”. Vendar se borimo, predvsem učenci, ki se sploh ne pritožujejo, saj sami vidijo in občutijo razmere in so se pripravljeni prilagajat, zato jim s tega vidika izrekamo pohvalo.

Danes smo opravili dopoldansko in popoldansko smuko, učenci v znanju smučanja napredujejo. Kasneje smo poslušali zanimivo predavanje policista o redu in varnosti na smučiščih ter o reševanju ponesrečencev v gorah. Zvečer so učenci reševali učne liste z matematično in naravoslovno vsebino.

Pohvaliti moramo tudi kuharice, katere zelo lepo skrbijo za nas in nam pripravljajo odlične obroke, lahko bi rekli, da nas razvajajo.

Tretji dan:

Zadnji dan meteorološke zime nam je postregel z izjemno naravno kuliso. Redkokdaj imamo priložnost uživati naravo v taki lepoti, kot smo jo bili deležni danes. To so začutili tudi učenci, ki so bili zelo razpoloženi, zato so izredno napredovali v znanju smučarskih veščin. Lahko govorimo o pravem smučarskem dnevu, saj smo smučali dopoldan, popoldan in še zvečer. Učenci so utrujeni, a ne toliko, da se ne bi zmogli pred nočnim počitkom še malo družiti in zabavati. Dan, ki bo marsikomu ostal v lepem spominu 🙂

Četrti dan:

Jutranji pogled skozi okno ni obetal tako lepega dne, kot je bil prejšnji. Sonce se je sramežljivo skrivalo za oblaki, veter je neutrudno zibal smreke. Zdaj smo že tako izurjeni za ugotavljanje temperature, da sploh ne gledamo več na termometer, dovolj je, da pomolimo roko skozi okno in vemo, kako se obleči. Dopoldan so učenci še pilili tehniko smučanja, zato da so se popoldan preizkusili na tekmovanju v smučarskem krosu. Pri tem gre za kombinacijo smučarskega znanja, spretnosti, moči in hitrosti. Vsi so pokazali veliko borbenosti, tako so si zaslužili spominsko diplomo in sladkarijo.

Pred večerjo smo poslušali predavanje gozdarja o naravoslovnih značilnostih in posebnostih Pohorja. Učenci so ga z zanimanjem in pozornostjo poslušali. Zvečer je pa zabobnelo – v disku. Moči in energije za dve urni ples je bilo dovolj in jutri bo večina kar težko vstala…

Peti dan:

Glavni in najpomembnejši cilj šole v naravi, naučiti otroke smučati, smo dosegli. Poglejte na slike prvega dne, kako skupinica kot nebogljene račke s sklonjenimi glavami (no, to je verjetno zaradi vetra in mraza) capljajo na ravnini in današnje slike, na katerih je lepo vidno, da so osvojili osnovno tehniko alpskega smučanja in se zelo spodobno vozijo po smučišču, uporabljajo vlečnico in sedežnico. Govorimo o začetnikih. Tisti, ki so nekaj znanja imeli že prej, so ga nadgradili, tehniko izpilili do te mere, da so smučali po zahtevnejših terenih in z večjimi hitrostmi. Žal nam je edino, da nismo uspeli izvesti hitrega tečaja teka na smučeh, a tokrat so bili pogoji za to neprimerni.

Disciplina, obnašanje in splošna kultura za razposajene, razpoložene in energije polne 11-12 letnike – primerna. Res, da je bilo sem ter tja “gremo mi po svoje” (Kam pa vi? Ja uni so rekl…), a to spada v šolo v naravi in po takih dogodkih in doživetjih si jo bodo zapomnili. Prav je tako, slabe stvari naj se hitro pozabijo, lepe pa ostanejo v spominu za celo življenje 🙂 😉

(Skupno 391 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...